Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok za obolevanje in umiranje bolnikov s koronarno boleznijo. Tako v ZDA zaradi AKS letno zboli okoli 1,5 milijona ljudi. Slovenski epidemiološki podatki so le delno poznani. Po virih Inštituta za varovanje zdravja je bilo v letu 1997 v slovenske bolnišnice zaradi koronarnih bolezni sprejetih 7.940 bolnikov, od tega 29% zaradi AKS. V istem letu je zaradi koronarne bolezni umrlo 2.273 bolnikov, od tega 53% zaradi AKS.

AKUTNI KORONARNI SINDROM (AKS)
Akutni koronarni sindrom je skupek simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi nenadnega neravnovesja med porabo in dotokom kisika v srčno mišico. Kisik »pride« do celic srčne mišice po t.i. koronarnih arterijah, ki preskrbujejo celotno srce. Kot v vseh ostalih žilah v telesu, lahko tudi v teh nastane strdek oz. tromb, ki žilo delno ali popolnoma zamaši in onemogoči nadaljni tok krvi po delu žile za nastalim strdkom. V področju, ki ga prehranjuje prizadeta koronarna arterija, pride do odmiranja srčne mišice in če je zapora dovolj huda in dolga, to je daljša od 20 ali 30min, se razvije popolno odmrtje srčne mišice, t.i. srčni infarkt.

Slika 1: Srce s koronarnimi žilami (A) in strdek v eni izmed koronarnih žil (B).

ZNAČILNOSTI AKS
Značilnost bolnika z AKS je srčna bolečina. Ta lahko nastopi v mirovanju ali ob najmanjšem telesnem naporu. Po značaju je bolečina pekoča, tiščoča ali stiskajoča. Lahko se širi v vrat, levo roko ali zgornji del trebuha in se večinoma ne spreminja med dihanjem in spremembami položaja telesa. Vendar se opisan tip bolečine pojavlja pri 80% bolnikov, pri okoli 20% bolnikov z razvijajočim se AKS je bolečina atipična ali celo odsotna. To so predvsem starejši bolniki, bolniki z boleznimi organskih sistemov, ženskah, pri sladkornih bolnikih in bolnikih po operaciji na odprtem srcu. Po nitroglicerinu bolečina bistveno ne popušča. Bolnik bolečine ne more natančno lokalizirati. Spremljajoči znaki so še težko dihanje, potenje in slabost. Ker je bolečina praviloma huda, je bolnik prizadet.

Slika 2: Širjenje bolečine ob akutnem koronarnem sindromu.

Zaradi odmiranja srčne mišice lahko pride tudi do prekatne fibrilacije, kar imenujemo nenadna srčna smrt. Bolnik nenadoma izgubi zavest in se zgrudi brez znakov življenja. V prvih minutah pogosto ugotovimo tudi agonalno hropenje in krče, ki so lahko podobni epileptičnem napadu. Nenadna srčna smrt, ki nastopi »kot strela z jasnega« ali ob tem, ko ima bolnik že prej opisano bolečino v prsnem košu, je tudi glavni vzrok za umiranje bolnikov z akutnim koronarnim sindromom pred prihodom v bolnišnico.

KAJ NAREDITI OB SUMU NA AKS?
Ob sumu na akutni koronarni sindrom je potrebno bolniku čimprej priskrbeti nujno medicinsko pomoč – poklicati reševalce ali ga odpeljati v bolnišnico. Med čakanjem na pomoč ga vprašamo, KJE ga boli, KAKŠNA je bolečina, KAM se širi in ali dihanje ter položaj telesa vplivat na bolečino. Bolniku lahko damo Aspirin (acetilsalicilno kislino), če ga imamo pri sebi, vendar moramo to obvezno posredovati zdravniku, ki bo bolnika sprejel. Prav tako moramo povedati vse informacije o bolečini, ki nam jih je posredoval bolnik ter opisati okoliščine v času dogodka.

Literatura

• Kocijančič, A.; Interna medicina; 3. izdaja; 2005; Ljubljana
• Kanič, V.; Obravnava AKS v SV Sloveniji; 2007
• Delavnice urgentne medicine 2004; Zbornik izbranih tem; april 2004; Ljubljana
• Kranjec, I., Noč, M.; Obravnava bolnikov z AKS: Strokovna izhodišča za obravnavo v Ljubljanski regiji; Zdravniški vestnik; 2002
• Kranjec, I., Noč, M, Pernat, A.; Akutni koronarni sindrom, smernice za obravnavo v Sloveniji;
• Kasper, et.al..Harrison’s principles of internal medicine.16th edition,2005,USA.
• http://en.wikipedia.org/wiki/Acute_coronary_syndrome