DRUGO

ASTMATIČNI NAPAD

Astma je kronična bolezen vnetja dihalnih pot, za katero so značilni napadi težkega in piskajočega dihanja ter pomanjkanja sape zaradi zoženja dihalnih poti in oviranega pretoka zraka med izdihom. Akutno poslabšanje astme vodi v astmatični napad in dihalno stisko. Simptomi se običajno razvijejo hitro, stanje bolnika pa se ob ustreznem zdravljenju tudi hitro izboljša.

Več
ZNAKI ASTMATIČNEGA NAPADA:

  • težko dihanje in občutek pomanjkanja zraka
  • suh kašelj
  • piskanje v prsnem košu pri izdihu
  • stiskanje v prsnem košu
  • bolnik težko govori, ker vso moč porablja za dihanje
  • bledica in potenje

Pri hujših napadih je bolnik pomodrel in ima pospešen srčni utrip. V skrajnih primerih lahko pride do izgube zavesti in zastoja dihanja.

Večina astmatikov zdravila jemlje stalno, prav tako pa imajo pripravljen načrt ukrepanja v primeru nenadnih poslabšanj. Poznamo olajševalna in preprečevalna zdravila.             Olajševalci (bronhodilatatorji) sprostijo gladke mišice v stenah dihalnih poti in s tem hitro olajšajo dihanje pri napadu astme. Uporabljajo se le po potrebi ob poslabšanju astme in učinkujejo v nekaj minutah. Preprečevalci delujejo protivnetno, kar pomeni, da zmanjšujejo vnetje dihalnih poti in s tem preprečujejo simptome ter poslabšanja astme.

KAKO UKREPATI?

Bolnika pomirimo in ga spodbujamo k učinkovitemu izdihu. Lahko mu razrahljamo tesna oblačila, da mu s tem olajšamo dihanje. Vprašamo ga, ali ima pri sebi zdravila za zdravljenje poslabšanja astme in mu pomagamo pri uporabi. Pri blagem poslabšanju astme bolniku dajemo inhalacije običajnega kratkodelujočega bronhodilatatorja, ki ga ima doma, v odmerku en vpih na 1 do 2 minuti, največ 10 do 20-krat do izboljšanja stanja. Pri hujših astmatičnih napadih ali če se stanje po uporabi bronhodilatatorja ne izboljša, pokličemo 112, saj je potrebna zdravniška pomoč.

Dejavniki tveganja za nastanek astme so enaki tistim, ki sprožijo njeno poslabšanje. Bolnikom s pogostimi simptomi se zato priporoča redno jemanje preventivnih zdravil, izogibanje znanim alergenom (dlaka, perje, pršice, prah, pelod…) ter izogibanje kajenju, onesnaženemu zraku, pretirani telesni aktivnosti in stresu.


ANAFILAKTIČNA REAKCIJA

Preobčutljivostne reakcije nastanejo zaradi preobčutljivosti organizma na določeno snov, imenovano alergen. Najpogostejši alergeni so cvetni prah, živalska dlaka, arašidi, mandlji, mleko, jajca, pšenica, soja, raki, ribe, piki žuželk in nekatera zdravila.

Ko pride telo v stik z alergenom (bodisi skozi dihala, prebavila, kožo), se v organizmu sproži preobčutljivostna reakcija, posledica pa je zožitev dihalnih poti, razširitev žil in otekline mehkih tkiv. Pojavi se v nekaj minutah.

Več
ZNAKI HUDE ANAFILAKTIČNE REAKCIJE:

·       Močno srbeč izpuščaj po koži z bledimi privzdignjenimi predeli

·       Nenaden padec krvnega tlaka

·       Hiter srčni utrip

·       Oteklino obraza, ustnic, jezika ali vratu

·       Občutek »cmoka« v grlu, hripavost, lajajoč kašeljdušenje

·       Težave pri govoru ali požiranju, bruhanjedriska

·       Omoticozmedenost, lahko so nezavestni

KAKO UKREPATI?Bolnik z že znano hudo alergijsko reakcijo imajo ponavadi pri sebi zdravilo – avtoinjektor adrenalina (epipen). V tem primeru si mora adrenalin čimprej vbrizgati v zunanji zgornji del stegna. V primeru, da ima pri sebi tudi set za samopomoč, mora takoj pojesti vse tablete iz seta (antihistaminiki, glukokortikoidi).
Naša naloga je, da čim prej odstranimo alergen – odstranimo želo po piku žuželke, če je alergen oseba zaužila, pa bruhanja ne izzivamo! Poškodovanca nato namestimo v primeren položaj: ležeč položaj s privzdignjenimi nogami, saj s tem povečamo vtok krvi v srce in možgane. Če bolnik težko diha, lahko tudi v polsedeč položaj na tleh, nikakor pa ne sme stati. Pri bolniku nato redno spremljamo zavest in dihanje do prihoda reševalcev. Če prva aplikacija adrenalina po 5 minutah ni pomagala, poškodovancu damo še eno dozo v zunanji del stegna. Poškodovanec mora nujno na opazovanje v bolnišnico, saj lahko pride do ponovnega poslabšanja stanja.


HIPOGLIKEMIJA

Hipoglikemija
Hipoglikemija je stanje bolnika s sladkorno boleznijo, ko se raven krvnega sladkorja zniža pod normalno mejo, kar lahko vodi v motnje zavesti. Običajno se pojavi ob neravnovesju med vnosom hrane in odmerkom inzulina.

V primeru hipoglikemije bolniku pomagamo, da se usede. Če ima pri sebi kaj sladkega, naj to zaužije, sicer pa mu damo 100 ml sladke gazirane pijače ali sadnega soka, dve žlički sladkorja ali sladek bonbon. S tem bo bolnik pridobil približno 10 g glukoze.

Če si bolnik hitro opomore, mu damo še kakšen sladek prigrizek ali pijačo in mu naročimo, naj počiva. Z merilnikom naj si preveri raven krvne glukoze. Z bolnikom ostanemo, dokler si ne opomore popolnoma.

Če se bolnikovo stanje ne izboljša, moramo pomisliti na druge vzroke motnje zavesti. V tem primeru pokličemo 112 za nujno pomoč in spremljamo bolnikove življenjske znake (odzivnost, dihanje), dokler ne pride pomoč.


ŠOK

Šok je stanje, pri katerem srčno žilni sistem ne zmore zagotoviti ustrezne prekrvavitve organov. Posledično pride do okvar tkiv in organov, ki se kažejo z odpovedovanjem njihovega delovanja. 

Več
Glede na vzrok za nastanek šokovnega stanja ločimo več vrst šoka, ki so opisani v nadaljevanju.

  1. HIPOVOLEMIČNI ŠOK nastane zaradi premajhnega volumna krvi v telesu. Do tega lahko pride zaradi krvavitev ali zaradi izgube vode, elektrolitov in proteinov skozi kožo, ledvice ali prebavila. To vrsto šoka lahko pričakujemo pri ljudeh s hudimi krvavitvami (notranjimi ali zunanjimi), opeklinami, bruhanjem ali drisko ter pri ljudeh s hudim povišanjem koncentracije glukoze v krvi (hiperglikemijo).
  2. KARDIOGENI ŠOK je posledica odpovedi srca kot črpalke. Ker srce ne more več črpati krvi, pacient nima več ustreznega pretoka skozi organe. Ta šok lahko pričakujemo pri ljudeh z miokardnim (srčnim) infarktom, hudimi aritmijami ter pri ljudeh z nenadnimi motnjami v strukturah srca (npr. zapora zaklopke s strdkom). 
  3. OBSTRUKTIVNI ŠOK nastane zaradi oviranega pretoka krvi zaradi zunajsrčnih vzrokov. Nastane pri tamponadi srca (kri ali tekočina se nabere okrog srca in srce težje črpa kri), tenzijskem pnevmotoraksu (velika količina zraka v prsnem košu pritiska na srce in žile) ali pri masivni pljučni emboliji (zapora pljučnega žilja s strdkom).
  4. DISTRIBUTIVNI ŠOK pa je posledica neustrezne porazdelitve pretoka krvi med organi. Ta šok pričakujemo pri ljudeh z anafilaktično reakcijo, poškodbo hrbtenjače in sepso (sistemski vnetni odziv, ki je posledica okužbe), lahko pa je tudi posledica zastrupitve.

Ne glede na vrsto šoka, so znaki, ki jih opazimo pri šokiranih osebah, podobni:

  • HITRO DIHANJE 
  • MOTNJE ZAVESTI – pacient izgleda zaspan, ni orientiran, lahko je nemiren
  • SPREMEMBE KOŽE – hladna, potna, bleda (v začetni fazi distribucijskega šoka koža ni bleda), 
  • HITRO BITJE SRCA
  • ZNIŽAN ARTERIJSKI TLAK
  • MODRIKASTE USTNICE
  • Lahko se pojavita tudi SLABOST in BRUHANJE.
  • RAZŠIRJENE ZENICE
  • Pri pacientih z obstruktivnim (včasih tudi kardiogenim) šokom, lahko opazimo ZELO IZRAZITE (POLNE) VRATNE VENE.

KAKŠNA JE PRVA POMOČ PRI ŠOKOVNIH STANJIH?

Če pri osebi opazimo znake šoka, vedno moramo poklicati 112!!

  • Če je oseba pri zavesti, pokličemo 112, nato pa damo bolnika v vodoraven položaj in mu dvignemo noge, da izboljšamo prekrvavitev možganov. Če opazimo zunanjo krvavitev (lahko je vzrok šoka), jo skušamo ustaviti. Pri šoku se lahko pojavi huda žeja, vendar bolniku nikoli ne dajemo pijače ali hrane. Osebo pokrijemo z odejo, da preprečimo preveliko izgubo toplote. Bolnika ves čas opazujemo in se pripravimo na morebitno oživljanje.

Če oseba izgubi zavest in preneha dihati med čakanjem reševalcev začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja (TPO).

  • Če oseba začne v ležečem položaju bruhati ali izgubi zavest (vendar še diha), jo obrnemo na bok v stabilni bočni položaj.
  • Če oseba ni pri zavesti in ne diha, najprej pokličemo 112 in nato začnemo s TPO. Izjema so otroci, kjer najprej 5 minut oživljamo, nato pokličemo 112. Če nismo sami, nekdo drug pokliče 112, mi pa takoj začnemo z oživljanjem. Tudi tukaj velja, da poskusimo ustaviti zunanje krvavitve

PODHLADITEV

O podhladitvi govorimo, kadar temperatura jedra telesa (sem sodijo notranji organi) pade pod 35 °C. Takrat se procesi v organizmu upočasnijo in če temperatura pade pod kritično, se telo ne more več samo ogreti.

Poznamo štiri stopnje podhladitve:

 Temperatura jedra v °CZavestDrgetanjeSrčni utrip in dihanje
Blaga35 – 32Pri zavesti, nemiren, lahko agresivenPrisotnoPospešeno
Zmerna32 – 28Zaspan, otopel, motnje zavesti, halucinacije, nezavest, komaOdsotnoUpočasnjeno, lahko motnje srčnega ritma
HudaPod 28Nezavest, komaOdsotnoKomaj zaznavno, neredno, plitvo,motnje srčnega ritma
  • V četrto skupino spadajo podhlajenci brez znakov življenja.

KAKO UKREPATI?

  1. Blaga podhladitev
    Osebo zaščitimo pred mrazom.  Zaželeno je, da se ogreje sama z gibanjem, telovadbo. V kratkih požirkih naj pije toplo tekočino (čaj).
  2. Zmerna podhladitev
    V tej fazi se sami ne moremo več ogreti in je naša temperatura odvisna od temperature okolja.  Zato je zelo pomembno, da osebo zaščitimo pred mrazom. Če ima poškodovanec motnje zavesti in težko požira, naj toplih tekočin ne pije, saj se lahko zaduši.
    Osebo skrbno spremljamo – če pade v nezavest, jo oskrbimo kot ostale nezavestne; namestimo v stabilni bočni položaj, skrbimo za odprto dihalno pot in preverjamo, ali še diha. Če neha dihati, začnemo s TPO. (link 1 + 2)
  3. Huda podhladitev
    Oseba je nezavestna, zato jo, če diha, namestimo v stabilni bočni položaj, skrbimo za prosto dihalno pot in redno preverjamo, ali še diha. Če oseba ne diha, začnemo s TPO.
Več
NASVETI ZA ZAŠČITO PRED MRAZOM:

  1. Poiščite zavetrje. Mokra oblačila odstranite, saj so zelo dober toplotni prevodnik in se tako hitreje ohladimo. Oblecite topla, suha oblačila.
  2. Če imate grelne obloge, jih položite na trebuh, pod pazduhi in na dimlje – torej tako, da ogrejete jedro telesa. Ne polagajte jih neposredno na kožo, da ne pride do opeklin.
  3. Jedro telesa ovijte z metalizirano folijo (astro folijo) in to, skupaj z udi,  ovijte v odeje oz. spalno vrečo. Na ta način se jedro ogreje za do 1 °C na uro (kar je ravno prav, saj temperature ne smemo zvišati prehitro). Folija je pomemben del prve pomoči, zato naj vas vedno spremlja na izletih, pohodih in turah, še posebej v hladnejšem delu leta in v visokogorju.
  4. Podhlajeno osebo (če ni v fazi blage podhladitve, ko je aktivnost zaželena) premikamo zelo previdno, saj lahko sprožimo motnje srčnega ritma. 
  5. Če oseba lahko pije, naj po požirkih pije toplo tekočino, npr. čaj. Pitje alkohola je močno odsvetovano, saj se zaradi razširitve žil na površini telesa še hitreje ohladimo!
  6. Vsak podhlajeni mora na pregled/opazovanje v bolnišnico.