KRVAVITEV IZ NOSU
Krvavitev iz nosu nastane zaradi motenj v zgradbi pleteža žilic v nosu, suhe nosne sluznice, poškodb, vnetja in bolezenskih sprememb na nosni sluznici, uporabe zdravil, nenadnega porasta krvnega tlaka ali motenj v strjevanju krvi. Pogosto jasnega vzroka ne najdemo. Pri krvavitvi iz nosu oseba običajno krvavi iz nosnic ali iz nosne votline v žrelo.
PRVA POMOČ PRI KRVAVITVAH IZ NOSU
Večina krvavitev je lažjih in se v nekaj minutah spontano zaustavijo. Pomagate si lahko z naslednjimi ukrepi:
- Na mehkem delu nosu s palcem in kazalcem pritisnite nosnici ob nosni pretin za 10 minut. Dihajte skozi usta.
- Sedite ali stojte vzravnano, saj tako manj krvi priteče v glavo in nos.
- Glavo nagnite naprej, da kri ne zateka v žrelo. Na zatilje si lahko položite hladne obkladke.
- Ne požirajte krvi, ki priteče v usta, ampak jo izpljunite.
- Ko krvavitev preneha, ne izpihujte strdkov krvi iz nosu in ne posegajte v nos, ker boste sicer ponovno zakrvaveli.
K zdravniku pojdite, če se po 15 minutah izvajanja zgoraj opisanih postopkov krvavitev še vedno ne ustavi, če je krvavitev obilna, če se krvavitve pogosto ponavljajo, ali v primeru, da se krvavitve iz nosu pojavijo po poškodbi glave ali nosu. Hujše krvavitve iz nosu ali pogosto pojavljanje le-teh se zdravi s tamponiranjem nosu.
Pogosto je vzrok krvavitve iz nosu izsušitev nosne sluznice, zato se za preprečevanje priporoča vlaženje nosne sluznice s fiziološko raztopino in odsvetuje brskanje po nosu in odstranjevanje krast iz nosu s prstom. Bolniki z zvišanim krvnim tlakom naj redno jemljejo zdravila za zniževanje le-tega.
MANJŠE RANE IN KRVAVITVE
Rane so nasilne prekinitve telesne površine, ki lahko vključujejo povrhnja in globoka telesna tkiva. Posamezne rane razvrstimo v več skupin, vsem pa sta skupni krvavitev in nevarnost vdora mikroorganizmov. Nevarnost okužbe je zelo velika zaradi okuženega predmeta, ki je rano povzročil.
Več- Praske in odrgnine so površinske rane, ki se dokaj hitro zacelijo. Zanje so značilne predvsem kapilarne krvavitve, ki se načeloma spontano ustavijo.
- Ureznine so rane različnih globin, ki jih povzročijo ostri predmeti (nož, steklo, pločevinke, papir, ostra trava itd.). Pogosto jih spremljajo arterijske in venske krvavitve.
- Vsekanine so rane, povzročene z udarcem ostrega predmeta ali padcem na oster predmet.
- Razpočne rane nastanejo zaradi delovanja tope sile (sile ob pritisku, zasuku, vleku) na kožo in sluznico. Pogosto sta prisotni udarnina in oteklina. Iz razpočnih ran redko krvavimo, saj so žile zatisnjene s krvnimi strdki, ob oskrbi ran pa se ti strdki izločijo, kar lahko vodi do obsežne krvavitve.
- Raztrganine so rane različnih globin, ki nastanejo s pretrganjem kože in/ali sluznice. Povzročijo jih lahko različni ostri ali robati predmeti, lahko so posledica padca ali udarca in so najpogostejša vrsta ran. Pri obsežnih raztrganinah so lahko poleg mehkih tkiv (koža, podkožje, mišice), poškodovane tudi žile in živci ter celo kosti. Raztrganine so pogosto umazane rane, zato ob neustrezni oskrbi lahko pride do hudega vnetja. Kot posledica delovanja tope sile na telo lahko nastanejo tudi avulzije – izpuljenje ali iztrganje dela telesa.
- Zmečkanine so rane, ki nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno področje telesa, pri tem pa pride do zmečkanja vseh mehkih tkiv in drobljenja kosti na tem področju. Povzročijo jih lahko razne stiskalnice, preše in drugi delovni stroji, lahko pa so posledica prometnih in drugih nesreč. Zmečkanine se lahko pojavijo tudi ob zasutju.
- Ugriznine so rane, ki so posledica ugriza živali (psa, mačke, zajca, konja, želve, kače itd.) ali človeka. Pri tovrstnih ranah je verjetnost okužbe s patogenimi mikroorganizmi zelo velika. Mikroorganizmi okužijo mesto poškodbe, s krvjopa se lahko prenesejo po telesu poškodovanca še na druga mesta in poškodujejo različna tkiva. (link Ugriznine)
- Vbodnine so rane, ki jih povzročijo ostri predmeti (bodala, igle, žeblji, lesene trske itd.). Pogosto so to globoke rane, ki lahko segajo v prsno ali trebušno votlino, zato obstaja nevarnost predrtja življenjsko pomembnih notranjih organov (pljuč, srca, jeter, prebavne cevi). Pojavijo se lahko notranje krvavitve in motnje dihanja, ki so smrtno nevarne za poškodovanca. Vstopna rana je lahko majhna in se v ozkem kanalu zaključi v globlje ležečem tkivu ali pa na nasprotni strani prodre navzven. Ne glede na velikost vstopne rane so te lahko veliko bolj nevarne, kot se zdi na prvi pogled. Manjša vstopna rana se lahko hitro zapre in ne krvavi navzven, hkrati pa so lahko v globljih tkivih večje poškodbe in notranje krvavitve, zato ne smemo nikoli ocenjevati resnosti poškodbe glede na velikost rane na površini! V primeru, da se je ostri predmet v rani zlomil in ostal v telesu kot tujek, ali pa je ostal zapičen v telo, ga ne smemo nikoli odstranjevati (link Oskrba tujkov v rani).
- Strelne rane so posledica poškodbe s projektili ali kroglami iz pištole, puške ali strojnice, bombe ali mine. Skoraj vedno so to zelo globoke rane. Glede na pot krogle ali projektila jih ločimo na: prestrel – vstopna (vstrelna) rana je manjša od izstopne (izstrelne), zastrel – najdemo le vstopno rano ter obstrel – krogla le oplazi površino telesa. Poškodovani so lahko življenjsko pomembni organi, kar lahko povzroči takojšnjo smrt poškodovanca, poškodbe večjih žil ali živcev na udih pa lahko vodijo v invalidnost. Pri eksploziji smo pozorni na razlomljene delce eksplozivnega telesa, zlome, udarnine in raztrganine, globoke rane, ki bi lahko predrle katero od telesnih votlin, opekline in poškodbo dihalnih poti.
Pri poškodovancu se pogosto srečamo z različnimi vrstami ran (npr. je ista poškodba hkrati raztrganina, udarnina in zmečkanina). Pri raztrganinah, zmečkaninah in vseh globokih ranah obstaja nevarnost hudega vnetja.
HUDE KRVAVITVE
V srčno-žilnem sistemu odraslega človeka kroži povprečno 5 litrov krvi. Srčno-žilni sistem (obtočila) sestavljajo srce in krvne žile, ki jih razdelimo na arterije (odvajajo s kisikom bogato kri od srca), vene (dovajajo kri z malo kisika v srce) in kapilare (povezujejo arterije in vene, so najmanjše).
Krvavitev je iztekanje krvi iz žil. Krvavitve lahko ločimo glede na vzrok (poškodbene, bolezenske), glede na izvor (arterijske, venske, kapilarne, mešane) ter glede na umestitev (zunanje, notranje).
| ARTERIJSKE KRVAVITVE | VENSKE KRVAVITVE | KAPILARNE KRVAVITVE | MEŠANE KRVAVITVE | |
| OPIS | – kri izteka hitro, sunkovito (pulzira v ritmu utripanja srca) in v močnem curku- kri svetlo rdeče barve | – kri izteka počasneje in bolj enakomerno kot pri arterijskih krvavitvah- kri temno rdeče barve | – mezenje krvi iz rane- prisotne pri vsaki rani- majhna izguba krvi, krvavitve se praviloma zaustavijo same | – kri svetlo in temno rdeče barve- pojavijo se pri vsaki večji rani |
PRVA POMOČ PRI ZUNANJIH KRVAVITVAH
- Na rano pritisnemo neposredno s čisto gazo, čisto tkanino ali pa direktno z roko.
- Poškodovanca poležemo in pomirimo. Če noge niso poškodovane, jih dvignemo nad nivo srca (npr. dvignemo na stol).
- Poškodovani ud dvignemo nad nivo srca in naredimo kompresijsko obvezo.
- Poškodovani del telesa imobiliziramo nad nivojem srca (če je to mogoče). Če je rana obsežna in globoka ali pa so prisotne še druge obsežne poškodbe (zlomi, izpahi, poškodbe notranjih organov), mora poškodovanec ležati.
KOMPRESIJSKA OBVEZA
Kompresijsko obvezo uporabimo za zaustavljanje večjih krvavitev, saj s pomočjo trdega predmeta, ki ga povijemo na poškodovani ud, izvajamo direkten pritisk na rano in s tem zaustavimo močnejšo krvavitev.
Stopnje nameščanja obveze:
- Na rano močno pritisnemo z nečim sterilnim (oziroma z najbolj čisto stvarjo, ki jo imamo na voljo). Če nimamo ničesar pri sebi, lahko pritisnemo tudi direktno z roko v rokavici (vedno najprej poskrbimo za lastno varnost!).
- Na rano položimo sterilno gazo. Namesto gaze lahko uporabimo tudi prvi povoj, ki ima v tkanino že všito sterilno gazo.
Če je prisoten še kdo, ki je pripravljen pomagati, mu naročimo, naj s prsti pritiska na področno arterijo. Če nimamo pomočnika, lahko to naredi poškodovanec sam – tako se malo zamoti, hkrati pa lahko spremljamo stopnjo njegove zavesti. - Na gazo namestimo trd predmet. Če imamo pri sebi komplet prve pomoči, je to nerazvit povoj, če ne, lahko uporabimo tudi kamen, kos lesa … Uporabimo lahko karkoli, pomembno je samo, da je predmet večji od rane.
- Gazo in trd predmet učvrstimo s povojem. Na začetku ne zategujemo preveč, na koncu pa naredimo 3–4 močno zategnjene zavoje (v primeru, da smo povili pretesno ali premalo tesno, bomo lažje popravili). Poviti moramo tako tesno, da zaustavimo krvavitev, hkrati pa poviti ud ne sme pobledeti ali postati mravljinčast.
- Spustimo pritisk in opazujemo, ali smo ustavili krvavitev. Če se gaza in povoj prekrvavita, na obstoječo obvezo naredimo novo kompresijsko obvezo. V primeru, da se prekrvavi tudi druga obveza, vse skupaj odstranimo, izvajamo pritisk direktno na rano in področno arterijo ter ponovno povijemo od začetka.
- Vsakih 5–10 minut preverimo barvo, senzoriko (mravljinčenje) in motoriko (npr. premikanje prstov) na oddaljenem delu uda (npr. dlan). Če postane barva na poškodovanem udu drugačna, kot je na zdravem (pomodri ali pobledi), ali postane ud hladnejši, mravljinčast ali je premikanje okrnjeno, odvijemo končne 3–4 zavoje obveze in jih ponovno zavijemo manj tesno.
- Ud imobiliziramo in dvignemo nad nivo srca (npr. roko položimo v trikotno ruto).
