UGRIZ ŽIVALI IN ČLOVEKA
Ugriznine so zelo pogoste rane, pri katerih obstaja velika možnost okužbe. Poškodovanci z ugriznino morajo vedno v bolnišnico, da dobijo primerno antibiotično terapijo ter po potrebi cepivo proti steklini in tetanusu.
Ugriznine obravnavamo kot globoke rane, s tem da jih najprej temeljito speremo z milom in vodo, saj želimo iz rane čim prej sprati slino in mikrobe. Rane ne oskrbujemo z mazili, praški ali kakršnimikoli pripravki. Po izpiranju rano zaščitimo s sterilno gazo in povojem ali z obližem. Bolnika naj čim prej pregleda zdravnik v urgentni ambulanti za poškodbe.
Pri ugrizninah živali je pomembno izvedeti naslov lastnika, vrsto živali in podatke o cepljenju živali! V primeru da je šlo za ugriz divje živali ali živali, za katero sumimo da je stekla, je nujen tudi obisk antirabične ambulante, kjer se bolnika preventivno cepi proti steklini. V primeru da je šlo za ugriz človeka, je potrebno poznati identiteto te osebe, da se izključi možnost okužbe z virusi hepatitisa ali HIV.
UGRIZ KAČE
Od enajstih vrst kač v Sloveniji so le tri strupene. Prepoznamo jih po čokatem telesu, kratkem repu, ozki zenici in (večinoma) značilnem cik-cak vzorcu na hrbtu. Njihov ugriz načeloma pusti sled dveh strupnikov. Pri ugrizu kače, za katero sumimo (ali ne vemo), da je strupena, je potrebna čim prejšnja oskrba. Pri ugrizih kače, za katero vemo da ni strupena, ravnamo kot pri ostalih ugrizih.
Po ugrizu strupene kače naj se bolnik takoj uleže in miruje. Rano pokrijemo s sterilno gazo in ugriznjen ud imobiliziramo (s pomočjo veje, palice, ob trup ali zdravo nogo …). Takoj odstranimo nakit (prstani, zapestnice), pokličemo 112 in upoštevamo nasvete dispečerja. Če je varno in mogoče, kačo fotografiramo.
V nobenem primeru ne prevezujemo uda, režemo, žgemo ali izsesavamo rane. Poškodovanec naj ne je in pije, sploh pa ne alkoholnih pijač.
ODSTRANJEVANJE KLOPA
Slovenija je endemsko področje klopa, okoli 60 % površja naše države pa predstavlja gozd, ogromno je tudi travnatih površin. Klopa najdemo praktično v vseh naravnih okoljih, pojavnost pa je največja v toplejših mesecih oziroma od marca do septembra.
Klopa odstranjujemo s koničasto pinceto. Primemo ga čim bližje koži in ga z enakomernim gibom potegnemo naravnost navzgor. Pri tem pazimo, da ne stiskamo telesa klopa. Po odstranitvi kožo umijemo z milom in toplo vodo ali razkužimo. Če klopov rilček ostane v koži, to ni nevarno za prenos okužbe, zato ga ne izrezujemo, ampak počakamo nekaj časa, da se ga bo dalo lažje izvleči oz. bo padel ven sam. Odstranjenega klopa stisnemo s papirjem ali zažgemo, ne mečkamo ga neposredno s kožo.
Pomembno je, da se klopa odstrani čim prej, vsaj v roku enega dneva od ugriza. Zato je pomembna preventiva, torej da se po vsakem obisku gozda oz. področja, kjer so klopi, pregledamo. V nobenem primeru kože ne mažemo ali razkužujemo s pripravki, preden smo klopa odstranili.
Po ugrizu klopa opazujemo mesto ugriza. Če opazimo dalj časa trajajoč neboleč izpuščaj v obliki koncentričnih krogov, je to znak lymske borelioze. V tem primeru obiščemo zdravnika. Drugi znaki borelioze, ki se lahko pojavijo tudi mesece ali leta po okužbi, se kažejo v prizadetosti številnih organskih sistemov (koža, živčevje, sklepi, mišice, oči in srce).
Klopi v Sloveniji prenašajo tudi klopni meningoencefalitis. V 1-2 tednih po ugrizu okuženega klopa se začnejo kazati prvi znaki: kratka neznačilna vročina, mišične bolečine, utrujenost in glavobol, ki trajajo 2-4 dni. Po obdobju brez simptomov (do tri tedne) se pojavi visoka vročina s hudim glavobolom, včasih tudi s slabostjo, bruhanjem ali nezavestjo. Potek bolezni je po navadi težji pri starejših bolnikih. Večkrat pusti trajne posledice v obliki paraliz, slabšega spomina itd., lahko se konča tudi s smrtjo (0,5%-2%). Zdravljenje je podporno, bolezen pa je mogoče učinkovito preprečiti s preventivnim cepljenjem.