VROČINSKI KRČI
Vročinski krči so najpogostejši nevrološki problem v otroštvu. Gre za nenadno, prehodno motnjo delovanja možganov pri otroku z vročino, ki se izrazi kot izguba zavesti ali z nehotnimi motoričnimi fenomeni – s krči ali ohlapnostjo. Najpogosteje se pojavljajo v starosti od 6 mesecev do 5 let in prizadenejo 2–5 % otrok v tem obdobju .
Vzroki:
Vzroki za vročinske krče niso popolnoma pojasnjeni, vsekakor pa je tveganje zanje delno dedno pogojeno. Sproži jih vročina, višja od 38,5 ºC, ki je v večini primerov posledica bakterijske ali virusne okužbe. Pri posameznikih z dedno nagnjenostjo k vročinskim krčem domnevajo, da gre za mutacije, ki povzročajo preobčutljivost nevronov, kar bi lahko prispevalo k pojavu vročinskih krčev.
Največkrat se vročinski krči pri otroku pojavijo le enkrat in nato bolezen izzveni, lahko pa se ponovijo. Pogosteje se vročinski krči ponovijo pri otrocih, ki so prvo epizodo doživeli, ko so bili mlajši od 15 mesecev, če je bil prvi napad v hujši obliki, če ima otrok sorodnike, ki so tudi imeli vročinske krče, in pri otrocih, pri katerih se pogosto pojavljajo vročinska stanja.
Znaki:
Vročinski krči se pojavljajo v dveh oblikah – lahko so preprosti (v 70 % primerov) ali kompleksni (v 30 % primerov), redko pa pride tudi do vročinskega konvulzivnega epileptičnega statusa, pri čemer gre za ponavljajoče se napade brez vmesne povrnitve zavesti oziroma napade daljše od 30 minut brez prekinitve.
Pri preprosti obliki pride do trzljajev v vseh okončinah ali pa do otrplosti ali mlahavosti. Otrok ob napadu zavije z očmi, lahko je moder v obraz, izgubi zavest in navidezno preneha dihati. Krči trajajo po navadi od nekaj sekund do 15 minut in največkrat niso nevarni, če trajajo manj kot 2 minuti. Zajamejo celo telo in se ne ponovijo v 24 urah.
Pri kompleksni obliki krči trajajo več kot 15 minut oziroma se večkrat pojavijo v 24 urah. Takšna oblika je resnejša in s sabo nosi večje tveganje za nevrološke posledice.
Ukrepanje:
Pri otroku v starostnem obdobju, v katerem je tveganje za vročinske krče večje, začnemo zniževati vročino, ko doseže 38,5 ºC. Otrok naj bo čim manj oblečen in pokrit, pije naj hladne napitke, lahko ga okopamo v mlačni vodi ali ga ovijemo z vlažno brisačo.
Če pride do vročinskih krčev, moramo otroka takoj obrniti na bok, s čimer zavarujemo dihalno pot. Zavarujemo ga pred okolico oziroma odstranimo predmete, ki bi ga lahko ob krčih poškodovali. Otroka ne zapuščamo in pokličemo na 112. V črevo mu lahko damo svečko za zniževanje vročine. Če je otrok že imel vročinske krče in imamo doma zdravilo za prekinitev vročinskih krčev (diazepam), le-tega ob krčih, daljših od dveh minut, tudi uporabimo. Po vročinskih krčih mora otroka pregledati pediater.
VROČINSKO STANJE – OTROCI
Bolezni so v otroštvu pogoste zaradi slabše odpornosti otrok. Večino izmed njih spremlja povišana telesna temperatura – vročina.
Merjenje telesne temperature:
Telesno temperaturo je treba meriti v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač, poleg tega lahko že vsak močnejši napor povzroči dvig telesne temperature, zato moramo biti pozorni tudi na to. Temperaturo običajno merimo pod pazduho, pri čemer se normalne temperature gibljejo med 36,2 in 37,2 ºC, odvisno od posameznika.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko temperaturo merimo tudi v ritki. Otroka položimo na trebuh ali bok, mu razpremo ritko tako, da vidimo zadnjično odprtino, in nežno vstavimo termometer 1 do 2 cm globoko. Pri takšnem merjenju so normalne temperature za približno pol stopinje višje kot temperature, ki jih izmerimo pod pazduho. Merjenje temperature v ustih pod jezikom se pri otrocih ne priporoča.
Če izmerjena temperatura pod pazduho presega 37,2 ºC (v ušesu 37,5 ºC in v ritki 38 ºC), temu pravimo vročina.
Povišana telesna temperatura:
Pri nastanku povišane telesne temperature ločimo dve obliki, pri katerih je način ukrepanja precej različen.
O vročini govorimo, kadar pride do motene funkcije termoregulacijskega centra zaradi dviga termostatske točke. Človeško telo ves čas oddaja energijo in jo prejema v obliki toplote. Normalno telesno temperaturo in s tem izmenjavo toplote z okoljem uravnava termoregulacijski center v naših možganih, ki si ga lahko predstavljamo kot nekakšen “notranji termostat”. Če se termostatska točka dvigne, se v našem telesu aktivirajo mehanizmi za dvig telesne temperature, oddajanje toplote v okolico pa se zmanjša. Takšen učinek imajo številne okužbe, lahko tudi alergeni, beljakovinske snovi, bakterijski strupi, nekatera zdravila. Ob vročini človeka mrazi, ima hladne ude, se počuti slabo, lahko ima glavobol, bolečine v mišicah, je utrujen, zaspan, nemiren, razdražljiv, celo zmeden.
Pri drugem načinu nastanka povišane temperature govorimo o hipertermiji. Pri tem se termostatska točka v možganih ne spremeni, vendar vseeno pride do povišane telesne temperature zaradi motenega oddajanja toplote v okolico. To se pogosto zgodi ob naporu, povečanem presnavljanju, nekaterih boleznih, vročinski kapi, pregretju dojenčka, po opeklinah in drugih okvarah kože. Največkrat sovpada z visoko temperaturo zraka in visoko vlažnostjo. Pri tem človeka ne mrazi, mu je pa vroče, koža mu žari, vendar se ne znoji.
Koristnost in nevarnost vročine:
Navkljub splošnemu prepričanju vročina sama po sebi ni nevarna, razen v redkih primerih. Lahko pa je nevarna bolezen, ki je vročino povzročila. V našem telesu, tudi pri otroku, so prisotni varovalni mehanizmi, ki nas ščitijo pred prevelikim dvigom telesne temperature. Ob zvišani telesni temperaturi se močno zavre razmnoževanje bakterij, okrepi se funkcija imunskega sistema, poveča pa se tudi učinkovitost antibiotikov, zato je smotrno, da vročine ne znižujemo za vsako ceno.
Seveda je vročina lahko v določenih primerih tudi nevarna. Nevarna je na primer za bolnike s hujšimi srčnimi boleznimi, saj pospeši bitje srca in ga s tem še bolj obremeni, lahko poslabša stanje bolnikov v dihalni stiski, saj poveča potrebo po kisiku, nevarna je lahko tudi za bolnike z vnetjem ali poškodbo možganov, saj jim preti možganski edem. Izjemoma je lahko nevarna za otroke, ki so podvrženi vročinskim krčem. Pri njih lahko vročina pri 1–2 % sproži dolgotrajne krče – epileptični status, kar lahko otroka hudo ogrozi. Večinoma pa so vročinski krči kratkotrajni in ob pravilnem ukrepanju niso škodljivi. Otroka s krči mora vedno pregledati zdravnik, saj se lahko za tem skriva kakšna dodatna bolezen, epilepsija, vnetje ali poškodbe možganov. Vročina je lahko nevarna tudi za nosečnico, pri kateri lahko sproži prezgodnji porod ali škodljivo vpliva na razvoj ploda.
Pomembno je, da se naučimo opazovati otroka, ko je zdrav in ko je bolan, saj bomo tako opazili spremembe. Ključno je, da ločimo, kdaj je otrok ob vročini prizadet in kdaj ne, ter znamo opozoriti zdravnika na spremembe otrokovega obnašanja, njegove dejavnosti, teka, dihanja, motnje spanca, kašelj, bruhanje, odvajanje. Pomembno je opazovanje otrokove kože, ki je lahko suha ali vlažna, bleda ali rdeča. Pomemben podatek je tudi, ali je vročina po zaužitju antipiretika (zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature) dejansko tudi padla. Padati začne nekje 30–60 minut po zaužitju zdravila in ponovno naraste po 4–6 urah.
Če se otrok zdi prizadet in resno bolan, se nujno oglasite pri zdravniku. Če pa vročina pri otroku, ki je sicer zdrav in starejši od treh mesecev, ne preseže 38,5–39 ºC in je otrok neprizadet, živahen, dobro pije, odvaja itd., lahko z zdravljenjem še počakamo in otroka le opazujemo. Pozorni smo predvsem na slabšanje stanja oziroma neizboljšanje stanja po jemanju zdravil in v primeru, ko vročina vztraja več kot tri dni. To ne velja za otroke, mlajše od treh mesecev!
Zniževanje temperature in splošni ukrepi:
Telesne temperature ponavadi ne znižujemo, dokler ne doseže 38,5 ali celo 39 ºC, merjeno pod pazduho, če bolnik nima posebnih težav. Znižujemo jo lahko s splošnimi ukrepi, z naravnimi metodami in z zdravili.
Splošni ukrepi:
Otrok z vročino potrebuje več tekočine zaradi presnovnih sprememb in znojenja, poleg tega naj bo lahko oblečen v oblačila iz naravnih materialov, temperatura sobe naj bo 20–22 ºC, pokrit pa naj bo le z lahko bombažno odejo za lažje oddajanje toplote v okolico.
Naravne metode – fizikalno hlajenje:
Otroku lahko pripravimo mlačne kopeli, pri čemer otroka položimo v kad s temperaturo vode 36–37 ºC, ki jo nato postopoma ohlajamo do 29–34 ºC. Po nekaj minutah otroka vzamemo iz kadi in ga sveže oblečemo. Na podoben način delujejo tudi mlačni ovitki in prebrisavanje z mlačno vodo. Otroka lahko ovijemo z rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačno vodo in oželi, čez njo pa ga pokrijemo s suho rjuho in počakamo nekaj minut. Potem otroka obrišemo, oblečemo in položimo v posteljo. Pri prebrisavanju otroka z namočeno krpo (v vodi, ki ima 29–32 ºC) prebrišemo po vsem telesu. Lahko pustimo obkladek na čelu, otroka pa obrišemo, oblečemo in položimo v posteljo. Paziti moramo, da ne uporabljamo premrzle vode! Fizikalno hlajenje je najbolj uporabno pri hipertermiji.
Zdravila – antipiretiki:
Antipiretikom se praviloma v celoti izogibamo pri novorojenčkih in otrocih do 3. meseca starosti, ker so za njihov razvoj toksični, poleg tega se nekontrolirani uporabi izogibamo pri bolnikih s hujšimi jetrnimi in ledvičnimi boleznimi.
V otroškem obdobju se uporablja predvsem paracetamol, saj ima najmanj škodljivih učinkov. Dajemo ga v odmerkih 10–15 mg/kg telesne teže na 4–6 ur. Odmerka ne smemo prekoračiti! Učinkovit antipiretik je tudi acetilsalicilna kislina, osnovna učinkovina v zdravilu Aspirin. Vendar ima ta veliko več stranskih učinkov, tudi zelo nevarnih, zato se ne priporoča otrokom vse do 16. leta starosti in se ne uporablja, če to ni nujno potrebno.
Zavedati se moramo, da se bo vročina po zbijanju telesne temperature vračala in bo vztrajala, vse dokler bo prisoten osnovni vzrok, ki vročino povzroča. Uspešno zdravljenje bolezni bo torej samo od sebe odpravilo vročino.
Obisk pri zdravniku je potreben, kadar je otrok zmeden, ima krče, se ne odziva na klice, se duši ali ne more do zraka ter pri vročini s hudo mrzlico, saj je lahko ta znak resnejše bolezni. Če je otrok star manj kot tri mesece in ima telesno temperaturo, višjo od 38 ºC, moramo prav tako k zdravniku, saj v tem obdobju dojenček redko odgovori na okužbo z vročino, posvet z zdravnikom pa je priporočljiv tudi pri vseh otrocih z vročino nad 40 ºC. Nemudoma je treba poklicati zdravnika pri otroku, ki so mu odstranili vranico, saj so lahko pri njem določene okužbe, če niso zdravljene, smrtno nevarne.
V splošnem je obisk pri zdravniku svetovan, če vročina po treh do petih dneh še vedno ne pade ali pa se po prehodnem padcu in izboljšanju stanja ponovno pojavi.