Tudi ljudje, ki se še niso udeležili kakšnega tečaja oživljanja, vedo, da oživljanje zajema pritiske na prsni koš v kombinaciji z umetnim dihanjem. Razmerje stisov in umetnih vpihov se je sicer z leti spreminjalo, obe osnovni komponenti oživljanja pa sta v osnovi ostali enaki.

Kljub temu pa znanstveniki že več let diskutirajo, ali je umetno dihanje sploh nujen sestavni del oživljanja, glavni dejavnik pri opustitvi umetnega dihanja iz smernic oživljanja pa predstavlja večja pomembnost stisov prsnega koša kot ventilacije. Stisi prsnega koša so namreč tisti, s katerimi vzdržujemo osnovni pretok krvi v vitalne organe po srčnem zastoju.

V pričetku leta 2009 pa so v obsežni študiji, ki je proučila več kot 4000 primerov srčnega zastoja, ugotovili, da imajo žrtve srčnega zastoja večje možnosti preživetja brez nevroloških posledic, če so bile oživljane le s stisi prsnega koša. Omenjena študija je bila objavljena v strokovni publikaciji The Lancet, ugotovili pa so, da je 22% žrtev srčnega zastoja preživelo brez nevroloških posledic, ko jim je bilo nudeno oživljenje brez umetnega dihanja. V drugi skupini, kjer so reševalci izvajali oživljanje z umetnim dihanjem, pa je bilo preživetje z ugodnim nevrološkim izidom le 10%.

Se nam torej prihodnje leto, ko se bodo ponovno spremenile smernice oživljanja, obetajo spremembe?

__________________________________