Motnje zavesti


Zavest je stanje, ko se človek zaveda samega sebe in okolice. Zavest pa je lahko motena na različne načine in različno dolgo. Motnja zavesti je tako lahko zelo kratkotrajna in le prehodna, kar imenujemo sinkopa, lahko pa traja dlje časa, tudi nekaj let, kar imenujemo koma. V komi se človek ne zaveda sebe in okolice, tudi če nanj delujejo zelo močni dražljaji. Motnje zavesti pa so lahko tudi blažje, podobne zaspanosti, iz katerih se človek ob delovanju močnejših dražljajev prebudi (somnolenca, supor, letargija).

Nezavesten človek nima refleksov kot so kašljanje, bruhanje, reakcija zenic ali pa so le ti šibkejši. Ne more govoriti in se premakniti, ne odziva se na vprašanja in dotike. Nezavest je nevarna, saj tudi mišičje izgubi svoj tonus in jezik nezavestnega lahko zdrsne nazaj ter prekrije dihalne poti, kar  lahko povzroči zadušitev.

Vzroki


Vzroki za izgubo zavesti so številni:

  • poškodbe centralnega živčnega sistema (pretres možganov ob udarcu, krvavitev zaradi poškodbe …)
  • spontane krvavitve v možganih
  • možganska kap
  • tumorji ali okužbe možganov
  • epilepsija
  • motnje v krvnem obtoku (krvavitve, šok, dehidracija, motnje srčnega ritma)
  • pomanjkanje kisika
  • hipoglikemija (pri sladkornih bolnikih)
  • pregretje ali podhladitev
  • toksični vzroki zaradi jetrne ali ledvične odpovedi
  • zastrupitve z alkoholom ali zdravili

Nekateri vzroki torej nastanejo nenadno (poškodbe, sončarica, zastrupitev z alkoholom), drugi pa se razvijajo dlje časa (tumorji, odpoved jeter in ledvic …). Zaradi množice vzrokov  seveda ni lahko ugotoviti, kateri je pravi. A to niti ni naloga laikov. Ko sumimo, da je oseba izgubila zavest, je ukrepanje ne glede na vzrok enako.

Ukrepi


Pravilno ukrepanje lahko reši življenje. Pomembno pa je, da pri tem ne tvegamo lastne varnosti. Preden torej začnemo z reševanjem ponesrečenca, poskrbimo tako za lastno varnost kot tudi za varnost prizadetega (npr. ga premaknemo s prometne ceste). Ko smo na varnem, pa lahko začnemo s temeljnimi postopki oživljanja:

1. Kadar sumimo, da je oseba nezavestna, jo nežno stresemo in glasno pokličemo: »Ali ste vredu?«

2. Če se oseba ne odziva, poskušamo priklicati pomoč iz okolice, nato pa moramo preveriti žrtvino dihanje. To storimo tako, da se sklonimo k žrtvi, nagnemo njeno glavo nazaj in poslušamo, če slišimo dihanje, če čutimo sapo in če vidimo dviganje prsnega koša. Za oceno dihanja si lahko vzamemo 10 sekund.

3. Če smo prepričani, da oseba diha, jo namestimo v t.i. položaj za nezavestnega. Gre za stabilen bočni položaj, ki onemogoči, da bi jezik zdrsnil preko dihalnih poti, prav tako pa prepreči, da bi s človek zadušil z  morebitnim lastnim bruhanjem.

Namestitev nezavestnega v stabilni bočni položaj. Avtor: Andrej Jazbec.

4. Pokličemo službo nujne medicinske pomoči na telefonsko številko 112 in povemo, kje smo, kaj se je zgodilo, koliko je poškodovancev in v kakem stanju so. Odgovarjamo tudi na  dodatna vprašanja operaterja in počakamo, da pride reševalna ekipa.

5. Pri nezavestni osebi, ki je v pravilnem bočnem položaju, na približno 5 minut preverjamo, ali še diha.

Položaj za nezavestnega. Avtor: Andrej Jazbec.

Če že na začetku ali kadarkoli potem ugotovimo, da oseba ne diha, pokličemo 112 in začnemo z  zunanjo masažo srca in vpihi v razmerju 30:2.


Sinkopa


Sinkopa je kratkotrajna izguba zavesti, ki nastane zaradi nenadnega padca krvnega tlaka in premajhnega pretoka krvi skozi možgane. Nastane lahko nenadno, brez opozorila ali jo že predhodno nakazujejo slabost, omotica, glavobol, megljenje pred očmi, šumenje v ušesih …

Vzrok za premajhen pretok krvi skozi možgane je navadno posledica enega izmed  naslednjih treh mehanizmov:

  • Srčno-žilne motnje: Najpogosteje so vzrok motnje srčnega ritma, lahko pa tudi  zožitve zaklopk, infarkti.
  • Možgansko-žilne motnje: Zožitve arterij, ki prehranjujejo možgane, zaradi ateroskleroze (t.i. karotidne in vertebrobazilarne arterije).
  • Spremembe volumna krvi in tonusa žil: Znana je t.i. ortostatska hipotenzija, ki nastane, ko oseba nenadoma vstane. Vzroki so lahko dehidracija, razna zdravila, dolgotrajno ležanja ali pa je vzrok neznan. Do sinkope lahko pride tudi zaradi preobčutljivosti karotidnega sinusa, gre za strukturo v vratni arteriji, ki uravnava tlak. Pri nekaterih ljudeh je ta sinus preobčutljiv in ob pritisku nanj zgubijo zavest.  Znana je tudi t.i. vazovagalna sinkopa, ko ljudje kratkotrajno izgubijo zavest npr. ob pogledu na kri, v vročem okolju, na slabem zraku, v gneči v stresnih situacijah itd.

Izguba zavesti pri sinkopi je lahko delna ali popolna in traja od nekaj sekund do nekaj minut. Ponavadi nastane v sedečem, še večkrat v stoječem položaju, le redko pa leže (izjema so motnje zaradi srčnih vzrokov). Koža prizadetega je bleda ali siva in vlažna, pulz pa je slabo tipen.

Ukrepi:

Osebo položimo na vodoravno podlago. Stanje se v ležečem položaju navadno hitro izboljša, saj težnost ne vpliva več na krvni obtok in več krvi doseže možgane. Če nezavest traja dlje pa so ukrepi ENAKI ukrepom, opisanim zgoraj. Obstajajo pa nekateri specifični ukrepi za določene vrste sinkope:

  • pri ortostatski hipotenziji bolniku svetujemo, naj vstaja s postelje počasi in postopoma. Tako lahko preprečimo ponovitev sinkope. Seveda pa je potrebna tudi zamenjava zdravila in rehidracija, za kar bo poskrbel zdravnik.
  • pri vazovagalni sinkopi bolnika odnesemo na svež zrak in mu rahlo dvignemo noge, da več krvi priteče do možganov.

Zapomnimo pa si, da je potrebno ob vsaki izgubi zavesti, tudi če je trajala le nekaj sekund, to povedati svojemu osebnemu zdravniku, ki nas bo po potrebi poslal na nadaljnje preiskave.

___________________________________________________________________________

Po Grmec Štefek: Nujna stanja (priročnik) in http://firstaid.about.com priredila Nina Pivec.

Deli

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja