Najpogostejša vprašanja v povezavi z AED 1


1. Kaj je nenadni srčni zastoj?

Nenaden srčni zastoj pomeni nenadno nepričakovano prenehanje bitja srca. Običajno ga povzroči srčna aritmija (nepravilen ritem srca).

2. Je nenaden srčni zastoj enak srčni kapi?

Ne. Srčna kap je stanje, pri katerem je omejen ali prekinjen dotok krvi po koronarnih arterijah do srčne mišice. Žrtve srčne kapi običajno ostanejo pri zavesti in čutijo bolečino v prsih, ki se značilno širi v levo roko, levo lopatico in spodnjo čeljust. Srčna kap je resno stanje, ki lahko vodi do srčnega zastoja, le-ta pa se lahko zgodi tudi povsem neodvisno od srčne kapi. Nenaden srčni zastoj zagotovo vodi v smrt, če ni pravočasno zdravljen.

3. Kdo je izpostavljen tveganju za nenaden srčni zastoj?

Povprečna starost, pri kateri nastopi velik riziko za nenaden srčni zastoj se giblje okoli 65. leta starosti. Kljub temu ostaja nenaden srčni zastoj definiran kot zelo nepredvidljivo stanje, ki lahko nastopi kdajkoli, kjerkoli, pri komurkoli.

4. Kaj je ventrikularna fibrilacija?

Ventrikularna fibrilacija je abnormalen srčni ritem, ki ga pogosto zaznamo v stanju nenadnega srčnega zastoja. Ventrikularna fibrilacija je povzročena z nenormalno in zelo hitro električno aktivnostjo srca. Je kaotično in neorganizirano stanje; srce drgeta in ni sposobno ustvariti učinkovitega srčnega utripa, ki bi omogočal črpanje krvi. Če ni pravočasno zdravljena, pride do nastopa asistolije (prenehanje krčenja srca).

5. Kako zdravimo ventrikularno fibrilacijo?

Edini učinkoviti način je aplikacija električnega šoka skozi srce, tako imenovana defibrilacija. Električni tok potuje skozi srce, ustavi ventrikularno fibrilacijo in srcu omogoči ponovno vzpostavitev normalnega lastnega ritma.

6. Kaj pomenijo kratice AED?

Avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator.

7. Kaj je AED?

AED je naprava, ki proizvede in sproži električni šok skozi prsni koš do srca. Sposoben je analizirati srčni ritem in presoditi, ali je defibrilacija potrebna ali ne. Uporabnika skozi celoten postopek upravljanja z AED vodijo zvočna in vizualna navodila.

Trenutno je v Sloveniji javno dostopnih že več kot 300 AED. Če želite ugotoviti, kje v vašem domačem kraju se nahajajo, kliknite na povezavo AED po Sloveniji v desnem zgornjem kotu naše spletne strani.

8. Kako AED deluje?

Mikroprocesor znotraj defibrilatorja preko elektrod, pritrjenih na žrtvin prsni koš, analizira ritem srca. Glede na zbrane podatke nato priporoči šok ali ne. Le-ta je običajno priporočen v primerih ventrikularne fibrilacije ali ventrikularne tahikardije.

9. Zakaj je AED pomemben?

AED predstavlja močan člen v verigi preživetja. Z aplikacijo električnega toka skozi srce za nekaj trenutkov ustavi njegov naravni ritem in tako srcu omogoči ponovno vzpostavitev lastnega normalnega ritma. Ko oseba doživi nenaden srčni zastoj, se njegova možnost za preživetje ob neuporabi AED-ja vsako minuto zmanjša za 7-10 %!

10. Kaj se lahko zgodi, če pomotoma namestim elektrode AED na prsi poškodovanca, ki ima še vedno pulz in sem to spregledal?

AED bo v primeru, da srce osebe, kateri ste na prsni koš namestili elektrodi, bije, srčni ritem zaznal in ne bo priporočil izvajanja električnega šoka.

Nameščanje elektrod AED na kožo prsnega koša.

11. Kako naj ravnam, če pozabim zaporedje postopkov pri upravljanju z AED?

AED vas v slovenskem jeziku s slušnimi in hkrati pisnimi navodili vodi skozi vse posamezne korake. Verjetnost, da ne bi mogli slediti nobeni izmed oblik teh navodil, praktično ne obstaja. Če ste v glasnem okolju in ne slišite glasu, ki ga oddaja AED, preprosto sledite napisom na zaslonu naprave.

12. Ali naj pred uporabo AED na poškodovancu izvajam temeljne postopke oživljanja?

Seveda. Izvajanje temeljnih postopkov oživljanja pred uporabo AED (in tudi, ko smo elektrode že namestili na poškodovanca, če AED tako svetuje) je bistvenega pomena. Vsaka sekunda šteje.

13. Če je defibrilacija tako pomembna, čemu sploh izvajati temeljne postopke oživljanja?

Temeljni postopki oživljanja, s ponavljajočimi se cikli 30 stisov – 2 vpiha, omogočajo neke vrste cirkulacijo, prenos kisika do posameznih organov v telesu. Tako temeljni postopki oživljanja kupijo čas do začetka uporabe AED in tudi zvišajo možnosti, da se bo srce dejansko odzvalo na defibrilacijo.

14. Ali moram med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja odstraniti elektrode s poškodovančevih prsi?

Ne! Elektrode morajo ostati nalepljene na koži prsnega koša tekom celotnega procesa oživljanja do prihoda nujne medicinske pomoči. Če smo elektrode namestili pravilno, nas ne bodo ovirale med izvajanjem stisov na prsni koš, AED pa bo lahko v vsakem trenutku začel s ponovno analizo ritma srca.

15. Koliko poškodovančeve obleke moram odstraniti preden nalepim elektrode na njegova prsa?

Koža prsnega koša mora biti povsem razkrita. Prav tako jo je potrebno osušiti, če je mokra, in pobriti, če je poraščena. Ne smemo izgubljati časa z oziranjem na to, da ne bi poškodovali oblačil – najbolje je, če jih razparamo ali prerežemo.

16. Po tem, ko sem uspešno sprožil električni šok in se je poškodovancu vrnil pulz, odstranim elektrode ali jih pustim nalepljene na kožo prsnega koša?

Elektrode morajo ostati prilepljene na prsnem košu poškodovanca tudi po morebitni uspešni defibrilaciji, saj je zelo verjetna možnost ponovne pojavitve fibrilacije. AED bo tako lahko neprestano nemoteno spremljal srčni ritem poškodovanca.

17. Kaj naredim, če se poškodovancu vzpostavi normalen pulz, a ne diha oz. diha šibko?

Poškodovancu dajemo samo umetne vpihe s frekvenco 1 vpih na 5 sekund oz. 12 na minuto.

18. Namestil sem elektrode AED na prsni koš osebe, ki je doživela srčni zastoj, ampak šok ni bil priporočen. Oseba kljub predhodnemu izvajanju temeljnih postopkov oživljanja ni preživela. Zakaj AED v tem primeru ni priporočil šoka?

Čeprav je ventrikularna fibrilacija najpogostejša motnja srčnega ritma, ni edina. AED priporoči šok samo v stanju ventrikularne fibrilacije, saj druge motnje srčnega ritma ne bi mogle biti pozdravljene z defibrilacijskimi šoki. Če šok s strani AED ni priporočen, to še ne pomeni, da se je poškodovancu vrnil pulz, zato sledimo navodilom AED in nadaljujemo s temeljnimi postopki oživljanja.

19. Osebi s srčnim zastojem sem nudil temeljne postopke oživljanja in apliciral tudi šok z AED, a tudi po kasnejši oskrbi nujne medicinske pomoči ni preživela. Kaj je lahko šlo narobe?

Na žalost vse žrtve ventrikularne fibrilacije, ki so bile zdravljene z električnim šokom defibrilatorja, ne preživijo, saj jih lahko pestijo še druge zdravstvene težave.

20. Kaj se lahko zgodi, če ne izvedem vseh korakov temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije pravilno?

Srčni zastoj je zelo stresno stanje tudi za ljudi v okolici žrtve, zato se lahko zgodi, da tudi zdravstveni delavci kdaj ne naredijo vsega natančno po predpisih. Kljub temu lahko tudi z nepopolnim zaporedjem postopkov žrtvi naredimo samo dobro, kar je vsekakor boljše, kot če ne bi naredili ničesar.

AED preverja srčni ritem bolnika.

21. Zakaj se je tako pomembno prepričati, da so elektrode AED trdno pritrjene na čista, suha prsa?

Uspešna defibrilacija zahteva pot električnega toka od ene elektrode do druge skozi prsni koš oz. skozi srce. Če elektrodi nista dobro pritrjeni ali pa je pod njima vlaga, bo električni tok ubral drugo pot in potoval po površini kože. Defibrilacija bo najverjetneje neuspešna, tvegamo pa tudi ožganine.

22. Ali je vseeno, če elektrodi pritrdim na poraščena prsa?

Elektrodi morata priti v direkten kontakt s kožo. Če so prsne dlake gosto rasle in s tem preprečujejo dobro pritrditev elektrod, jih moramo pobriti (britev je običajno priložena AED).

23. Lahko uporabim AED na otroku?

Pri otroku, mlajšem od enega leta, defibrilacija ni priporočena. Pri otroku od 1. – 8. leta uporabimo otroške elektrode, pri otroku nad 8. letom starosti pa lahko uporabimo velike elektrode, namenjene odraslim.

24. Ali naj namestim elektrodi AED, če nisem povsem prepričan, da oseba ne kaže znakov življenja?

Zapomnite si, da elektrodi vedno namestite na nekoga, na katerem bi izvajali temeljne postopke oživljanja. Če oseba ne bo potrebovala električnega šoka, ga AED niti ne bo svetoval.

25. Ali oseba “poskoči”, ko nanjo apliciramo električni šok?

Da, večina jih rahlo poskoči od podlage. Je pa ta poskok le rahlo opazen in ni tako dramatičen, kot so običajno videni po televiziji.

26. Ali naj uporabim AED, če je oseba noseča ali ima vgrajen pacemaker?

Da. Nikoli se ne obotavljajte z uporabo AED pri katerikoli osebi, ki je doživela srčni zastoj (je neodzivna in ne diha).

27. Ali lahko defibriliram na mokri podlagi?

Da, ampak prepričati se morate, da so poškodovančeva prsa res dobro osušena. Pred vlago moramo zaščititi tudi elektrodi. Nato lahko defibriliramo kot običajno.

28. Ali lahko defibriliram na oz. v bližini kovinske površine?

Da, ampak moramo preprečiti stik elektrod s prevodno površino.

29. Ali lahko ob uporabi AED poškodujem sebe oz. druge prisotne?

AED je izjemno varna naprava, če se ga uporablja v skladu z navodili. Električni šok je programiran tako, da potuje od ene elektrode k drugi skozi poškodovančev prsni koš. Potrebno je, da preden stisnemo gumb za izvedbo električnega šoka, glasno opozorimo navzoče, naj se osebe ne dotikajo, prav tako se je ne smemo dotikati mi sami.

30. Kaj storim, če ima oseba, ki ji želim namestiti elektrodi, na ustreznih mestih obliže ali povoje?

Elektrod nikoli ne nalepimo na nič drugega kot čisto, osušeno kožo. Morebitne povoje oz. obliže tako predhodno odstranimo.

31. Kakšna je razlika med prenosnimi AED in defibrilatorji, ki jih lahko vidimo v bolnišnicah?

Defibrilatorji, ki jih lahko vidimo v bolnišnicah ali tudi v nanizankah po televiziji so t. i. ročni defibrilatorji, ki niso avtomatizirani in niso sposobni sami interpretirati srčnega ritma ter priporočiti šoka. Z njimi lahko dela ustrezno usposobljeno medicinsko osebje, ki zna presoditi potrebno jakost šoka in če je le ta priporočljiv ali ne. Prenosni AED so programirani tako, da sami analizirajo, procesirajo podatke ter priporočijo primerno jakost šoka.

32. Ali lahko poškodujem osebo, na kateri izvajam električni šok?

Ko uporabljamo AED na osebah, ki so neodzivne in ne dihajo, je uporaba izjemno varna. AED priporoči šok na podlagi poškodovančevega srčnega ritma in ne bo predlagal šoka, če le ta ni potreben.

__________________________________________________________________________

Po http://www.quickmedical.com/health_information/defibrillator.html povzela Jasna Knez.

Deli

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

One thought on “Najpogostejša vprašanja v povezavi z AED

  • Živa Novak

    Dragi vodje projekta za življenje,
    Iskrene čestitke za dosedanje delo! Ali imate podatke, kolikokrat je bilo 300 defibrilatorjev učinkovito uporabljenih v zadnjem letu? Kje največkrat? Da bi bilo reševanje še bolj učinkoito, en predlog:
    v reviji Vita št 74 na str 7 je spletni naslov, na katerem naj bi našli seznam, kje po Sloveniji defibrilatorji so. Revijo dobi 17000 ljudi in naslov sletne strani je napačen – prav tako kot ni povezave, če na tej vaši strani kliknem “AED po Sloveniji”. Na nekem drugem naslovu sem našla seznam kje defibrilatorji so. Naredili ste ga študentje medicine Slovenije. Žal pa naslov zelo malo pomaga v akutni situaciji – mogoče bi dodali, kaj ta naslov je (pošta, trgovina itd) za hitrejšo orientacijo. Ali obstaja kakšen stalni način obveščanja o defibrilatorjih?
    Lep pozdrav
    Živa Novak